Pa začnimo kar lepo po vrsti…

Življenje v dvoje - fantastično… S Petro uživava kot še nikoli. Ja, saj pride kak prepirček tu in tam, vendar so večinoma to bolj nesporazumi kot pa dejansko kreganje ali prepiri. Najno gnezdece kmalu dobi novo podlago za spanje mimogrede-prihaja Dormeo, kar bo balzam za moj križ. Vsak dan znova ugotavljam, kako srečen sem, da sva se s Petro našla in da nama je življenje postlalo na tak lep način, da ga lahko uživava skupaj. Stvari se doma počasi urejajo in še kak mesec, pa bo vse urejeno do te mere, ko bova lahko rekla, da je najno gnezdece  lepo zrihtano in pripravljeno za normalno funkcioniranje. Z drago se septembra odpravljava na dopust (ja končno grem po petih letih na morje) na katerem ne bova počela nič drugega kot počivala in polnila baterije. Čaka naju prekrasen apartma v Ičićih pri Opatiji z veliko teraso in pogledom na morje (ko se vrnem, bojo slikce tudi tukaj prilepljene).

Kaj je še novega? Z Aperioni snemamo plato (bobni so posneti, zdaj pride bas, potem kitare in nekje oktobra smo na vrsti klasiki). Računamo, da bi plata izšla nekje konec decembra, nato pa sledi promocijska turneja po Sloveniji in če bo po sreči tudi po tujini…

Zaenkrat toliko o novih stvareh, kmalu pa spet kaj napišem, da vas obvestim o novih dogodkih mojega življenja.

P.S.   Hvala Tjaša, da si me spomnila na blog

1. Z mojo drago sva v nedeljo 29. 6. izvedla selitev narodov in sama preselila njeno imetje k meni… Ja, od zdaj  živi pri meni in vsak trenutek je res fantastičen, ko veš, da te doma čaka nekdo, ki je vesel tvojega prihoda in h kateremu se lahko stisneš pred spanjem. Selitev je bila kar naporna, saj sva bila dejansko za vse sama in sva s Petrinim Puntom in mojim Passatom (hvala bogu za karavane) zvozila v treh rundah prav vse iz naselja BS3 k meni. Miza, regal, likalna deska in sušilec za perilo so naju najbolj skrbeli, vendar sva vse nabasala v karavana in hajd na pot proti novemu domu (Petrinem novem :)) Jutri čaka Petro še zadnji izpit, potem pa se lotiva razpakiravanja in urejanja potrebnih stvari za življenje v dvoje.

2. Ravnokar sem izvedel, da je naš direktor odobril mojo zaposlitev, kar pomeni, da bom najkasneje s 1. 8.  zaposlen… Ta trenutek sem dolgo čakal in ga končno dočakal. Ja, na današnji dan, ko so v Sloveniji stopile v veljavo vinjete in ko je bil odprt Šentviški predor, sem tudi jaz postal polnopravni član družine Infonet

Lep sončen dan vam želim še naprej, ko pa bo spet kaj novega pa seveda napišem.

Aja…

P.S. Glede na to, da večina sprašuje, kako to, da se s Petro tako hitro skupaj seliva in da ne bo dvomov - Petra NI noseča

Kako bo šlo naprej, bo pokazalo življenje samo, definitivno pa je Petra ta oseba, ki me ful dopolnjuje. Kot ugotavljava, je med nama ogromno povezav (samo numerološko je tolk povezav, da je kar kripi :)) . Itaq bom vse sproti še naprej pisal, kaj se bo dogajalo z nama.

Tako sem vesel, da sem moral delit z vami tole mojo novo ljubezen

Pa še slikca moje drage

Gremo naprej v sončen dan… wiiiiiiiiiiiiiii

Vendar je blo vredno vsakega kančka moči, ker sem mel seveda zastonj ogled tekmovanj. Res super izkušnja je bil preživeti 4 dni s plesalci in videt, kaka zdrava in športan tekmovalnost vlada med njimi… Nobenega nasilja, vsi so kolegi tako v zaodrju kot tudi na parketu… Spoštovanja vredno

En lep plesni pozdrav vam želim

Ritmi so v taki glasbi zelo zahtevni in nekateri orkestraši so bili na začetku kar nekam izgubljeni. Ni ravno lahko sledit uigranemu bendu, če nisi vsaj kdaj prej že poskusil nekaj podobnega. Res zanimiva izkušnja in mislim, da bo današnji koncert (žal zaprtega tipa) super dogodek v mojem življenju. Se pa govori, da naj bi to sodelovanje postalo dolgoročno, se pravi, da se nas bo dalo videt tudi na odrih po Sloveniji.

Pogovori doma so stekli kako bo šlo zdaj naprej. Natančnega še ne bom izdajal saj sami veste, da se potem dostikrat to ne uresniči, če preveč poveš.

Lahko zaupam samo to, da je to začetek moje samostojne življenjske poti (kar se bivanja tiče), in kot pravi moj naslov bloga nova plima v mojem življenju, da me dvigne in ponese naprej - stran od obale, v divje vode življenja, kjer se moraš sam borit. Po diplomi pa me verjetno čaka še nov podvig, ko se bo še nadaljevalo osamosvajanje.

Komaj čakam… Očitno je letošnje leto polno preobratov, ki so me spremenili, me še spreminjajo in me bojo še naprej (rad bi se zahvalil predvsem eni osebi, da ji je uspelo to, kar prej mislim da še nikomur ni… da sem se spremenil do te mere, da se iskreno niti sam ne poznam takega, vendar mi je “novi” jaz všeč. torej hvala ti in upam, da se bom še spremenil v pozitivno smer seveda). Res… komaj čakam. Fantastično bo… Mogoče včasih malo naporno a bomo stisnili zobe, se pogovorili in srečno vozili naprej v življenju.

Zdaj pa veselo naprej v življenje in v tale sončen dan…

Kaj pa ostala pričakovanja - recimo življenjska. Kaj je tisto, kar človek sledi v življenju? Je to cilj, mogoče želja…? Vsak ve zase. Jaz lahko rečem, da oboje. Mislim pa da ni cilja brez želje.

Dajte napisat v komentarje, kaj je vaša življenjska želja, cilj ali kakorkoli imenujete ali pojmujete vašo življenjsko pot.

Zakaj to pišem… V zadnjem času se mi dogajajo stvari, ki si jih v življenju ne bi predstavljal. Od tega, da sem nehal kadit (kar si po prvem neuspelem poskusu 4 leta nazaj ne bi mislu,da bom še kdaj poskusil), dogodki na čustvenem področju (od izgubljene ljubezni, do tega, da sem se postavil na noge in si razčistil določene stvari v srcu in glavi-za to sem potreboval ogromno energije, a mi jo določena oseba toliko vrne, da je bilo zelo vredno vložit vso to energijo).

Vglavnem po vseh šokih ki so me pričakali v začetku tega leta, si nisem mislil, da se bom tako hitro pobral in zaživel normalno naprej… Mislim, da se imam za to zahvalit predvsem prijateljem, ki so mi pomagali s pogovori in eni posebni osebi, ki me je ponovno izpolnila na čustvenem področju in mi dala novega življenjskega elana…

Hvala vsem-iz srca

No, glede na to, da govorim o rekreaciji, je seveda poleg plesa potrebno tudi kaj več. Kondicija je hudirjevo pomemben dejavnik. Zato sem se v nedeljo odločil, da poskusim (ponovno) nehat kadit… Tokrat s trdnim namenom, da mi uspe (nazadnje sem zdržal skoraj leto dni) - DOKONČNO. Glede na to, da mi ostaja naenkrat kar nekaj časa (približno 5 minut za cigareto, če pokadimo celo škatlo znese kar uro in 40 minut prostega časa dnevno), sem aktiviral vse svoje mišice in začel tečt… Na polno… Ne šparam se, zato tudi tisti, ki ste me mogoče malo debelo gledali v službi, kaj tako šepam in se premikam kot kak penzionist… Ja, musklfibr mam (po domače)… Ampak je vsak dan lažje… cca 5km teka dnevno (za začetek) mi daje energijo in spuca glavo, da lažje prenašam vsakodnevne strese. Res se nisem vse predolgo gibal in čas je, da naredim nekaj zase…

Zato želim vsem en lep dan še naprej, pa veliko rekreacije tistim, ki si jo želite…

Ko se je ura nagibala že proti jutru, pa enostavno ni šlo več… Moral sem odit… Zaradi več razlogov, ki naj ostanejo skrivnost…

V postelji sem bil nekaj pred peto uro zjutraj (se mi zdi),  ob pol sedmih pa me je budilka neusmiljeno vrgla pokonci, saj je bil že čas za v službo… Še zadnji pogled in pot me je odnesla proti avtu in nato v službo…

Ja, danes me vse boli (hodim kot kak starček), vendar vem, da je vsak atom moči bil porabljen koristno… Za izpopolnjevanje in izboljšanje odnosov, za sprostitev (super sm se mel kot že dolgo ne) in seveda za …

Lep da vam želim