Življenjska plimovanja

Velenjski trubači - Fešta bend v KMŠju

27.2. 2008 - 10:37 - Objavil struna

Ja uganili ste… Spet me je pot zanesla v KMŠ. Tokrat predvsem zaradi Fešta benda, v katerem igra tudi naš bobnar in seveda smo se skoraj vsi iz benda zakadili v KMŠ gledat to čudo glasbe. 10 ljudi na trobilih in pihalih+naš Nejc na bobnih… Izbor glasbe pester do konca… Slišali smo vse - od Đurđevdana do Sex bomb, I will survive (seveda v priredbah za trubače). O navdušenju ljudi ne bom razpravljal, ker je KMŠ v trenutku postal premajhen za vse žura (in alkota) željne… Priznam…Nisem bil trezen, saj po dolgem času nisem rabil vozit domov… Že na polovici koncerta po tleh razbitih kozarcev, da si lahko hodil samo po glažunah. Po kaki uri in pol so trubači zaključili in glede na to, da je bil v zgornjem nadstropju rock večer (glasba na katero je malo težje plesat), sem se odpravil v spodnje nadstropje. Seveda ne sam… Glasba glede na prejšnji teden (ko sem preprosto pobegnil), fantastična. Plesat se je dalo odlično, tako da sem uspel vztrajat do nekje štirih ali pol petih… Iskreno ne vem koliko je bila ura, saj me tudi ni zanimalo… Ja, spet sem jo videl in plesal z njo… Fantastičen občutek… Skozi ples postaneš eno… Najlepši možen filing. mmmmmmm

Ko se je ura nagibala že proti jutru, pa enostavno ni šlo več… Moral sem odit… Zaradi več razlogov, ki naj ostanejo skrivnost…

V postelji sem bil nekaj pred peto uro zjutraj (se mi zdi),  ob pol sedmih pa me je budilka neusmiljeno vrgla pokonci, saj je bil že čas za v službo… Še zadnji pogled in pot me je odnesla proti avtu in nato v službo…

Ja, danes me vse boli (hodim kot kak starček), vendar vem, da je vsak atom moči bil porabljen koristno… Za izpopolnjevanje in izboljšanje odnosov, za sprostitev (super sm se mel kot že dolgo ne) in seveda za …

Lep da vam želim

V kategoriji Aktualno, Zabava | 13 komentarjev

Back in time

21.2. 2008 - 9:26 - Objavil struna

Včeraj sem po dolgem času ponovno stopil na stare poti žuranja… Dolgo dolgo nisem bil nikjer zunaj (če ne štejem koncertov, ko igramo z bendom), da bi šel ven, se sprotil in malo zaplesal… No ja… Glede plesanja bi se dalo razpravljat, ker pomojem zgledam bolj kot nek pajac, ki se nagiba malo sem in malo tja… Nikoli nisem znal “plesat” v klubih… Jaz pod besedo ples pojmujem marsikaj drugega kot to, pa vendarle se bo treba navadit še na to zvrst plesa… Res je blo fajn… Štartali smo okrog 22:30 in jo mahnili direktno v KMŠ… Hvala Dizzyju, da me je spravil not, ker moja študentska že dolgo ne velja več in bi me lahko varnostnik brez najmanjšega pomisleka lahko zavrnil… K sreči me ni in stopili smo korak naprej v spodnji del KMŠ-ja. Pridemo not, KMŠ seveda praktično popolnoma prazen (kar je razumljivo za uro, ob kateri smo prišli), zato smo jo rajši mahnili v zgornji štuk na pivce in fuzla. Po dobri uri čemenja na mehkih sedežih se naenkrat glasnost glasbe pojača do te mere, da smo vedeli, da je čas za dvignit rit in se spokat nazaj v spodnji štuk, kjer se odvija prava fešta. Pridemo dol, KMŠ recimo poln nekje do četrtine. Se utaborimo pred odrom (potem ko oddamo garderobo) in začnemo malo migat… Malo rit sem in tja (sem že omenil, da sem verjetno zgledal kot kak pajac :D) pa malo prestopanja z noge na nogo. Punc kolikor češ, vendar moje oči samo na eni in za eno. Zanimalo me ni nič drugega kot to, da sem lahko z njo in ob njej. Tudi za to velja back in time. Začetek glasbe obetaven… Blink 182, Siddharta, Green Day (pred tem še Sweet child of mine v štanc priredbi - zapret bi dal tistega, ki je naredil to rockoskrunstvo, kot se je izrazil Dizzy). Kmalu pa se prešalta na house, neke wannabe hite itd… Včerajšnji izbor glasbe res ni bil najboljši, ker je poleg Marinota poizkusil moči še nek nov nadobudni DJ (DJ Levis) in iskreno, kaj hudiča je delal tam… Sem bil sam DJ 4 leta in nism niti na začetku vrtel tako porazno… Vzdržali smo nekje do 2:15, potem pa je bilo enostavno dovolj mučenja mojih ušesnih mehanoreceptorjev. Res je bila glasba kar nekaj in je blo preprosto dovolj. Zato smo odjadrali še na pijačo, potem pa pograbili na garderobi bunde in oddrveli novim dogodivščinam naproti (beri v posteljo).

Včerajšnji večer me je vrnil v času kakih 10-12 let nazaj v čase srednje šole, ko smo ogromno viseli zunaj (takrat predvsem v Emonski in Hombretu, ko je še deloval kot klub). Lepi spomini so se vrnili in definitivno bom večkrat ponovil tako ekskurzijo po ljubljanskih klubih, da pridem malo nazaj v “štimungo” (bemtiš, res sem se zapustil glede sproščenosti in nočnega življenja).

Skoraj prepričan sem, da bom o vseh mojih “klubskih pohodih” pisal tukaj, da boste lahko spremljali moj “nočnoživljenjski razvoj”. Zdaj pa vam želim čim lepši četrtek in čimmanj stresa v službi, na faxu ali pač pri tistem, kar trenutno počnete.

V kategoriji Aktualno, Zabava | 9 komentarjev