Osamosvajanje
Objavljeno 31.3. 2008 ob 09:01 avtor struna
Tako… Pa so se začeli pogovori… Želja je velika, plani so narejeni in zdaj samo še čakam na pravi trenutek oziroma na selitev naše ljube firme (beri drugega doma), ko bom izvedel še eno pomembno stvar. S tem se zaključi proces mojega osamosvajanja, saj imam v planu selitev.
Pogovori doma so stekli kako bo šlo zdaj naprej. Natančnega še ne bom izdajal saj sami veste, da se potem dostikrat to ne uresniči, če preveč poveš. 
Lahko zaupam samo to, da je to začetek moje samostojne življenjske poti (kar se bivanja tiče), in kot pravi moj naslov bloga nova plima v mojem življenju, da me dvigne in ponese naprej - stran od obale, v divje vode življenja, kjer se moraš sam borit. Po diplomi pa me verjetno čaka še nov podvig, ko se bo še nadaljevalo osamosvajanje.
Komaj čakam… Očitno je letošnje leto polno preobratov, ki so me spremenili, me še spreminjajo in me bojo še naprej (rad bi se zahvalil predvsem eni osebi, da ji je uspelo to, kar prej mislim da še nikomur ni… da sem se spremenil do te mere, da se iskreno niti sam ne poznam takega, vendar mi je “novi” jaz všeč. torej hvala ti in upam, da se bom še spremenil v pozitivno smer seveda). Res… komaj čakam. Fantastično bo… Mogoče včasih malo naporno a bomo stisnili zobe, se pogovorili in srečno vozili naprej v življenju.
Zdaj pa veselo naprej v življenje in v tale sončen dan…
31.3. 2008 ob 13:36
Vedno pride čas, ko je potrebno prerezati popkovino in se osamosvojiti. Meni je bil to eden najlepših trenutkov v življenu. Jasno, pogrešaš starše, na trenutke tudi prejšnji način življenja. Ampak je dragocena izkušnja. In včasih je tako, da se potem starši in otroci šele zares začnejo ceniti.
31.3. 2008 ob 13:51
Verjetno bo res tako ja… In predvsem potem razumeš veliko bolje določene stvari, ki jih prej nisi in niti nisi mogel…
1.4. 2008 ob 21:18
Ceniti, zagotovo, predvsem pa ponavadi veliko bolje razumetu…vsaj pri meni je bilo tako.
Drugač pa, Strunca naša, svaka ti kaka!!
2.4. 2008 ob 11:55
Rezanje popkovin je morda boleče, ampak je kot pri dojenčku: je neobhodno potrebno za zdrav vdih in izdih in koristi se začutijo kasneje.
Uspešno na pot - prvi korak je najtežji.
Nasmeh ob misli: komu je teže, tistemu, ki gre, ali tistemu, ki ostaja … Darja je odgovorila, tko da se ni česa bat : ))
2.4. 2008 ob 21:02
Srečno pa brez strahu pred (še) neznanim
2.4. 2008 ob 21:44
Strahu ni… Samo eno veliko pričakovanje in želja me je
9.4. 2008 ob 11:24
Je že kaj novega?
9.4. 2008 ob 11:31
hathor, smo se že preselili?
11.4. 2008 ob 08:52
Osamosvajanje devetič!
Nekaj mi je ravno prišlo na misel.
Kaj je pravzaprav o - samo -(o)svajanje? Postopek v smeri, da ‘osvajaš’samega sebe, dokler se ne ‘osvojiš’ do te mere, da se začutiš samostojnega, močnega, pogumnega?
Morda bi bila lahko to ena od razlag. Če jo sprejmemo. V tem primeru bi to pomenilo, da se mora ves postopek sprožiti najprej v glavi, da človek nekako ‘počisti’ sam s seboj, da se začuti, kje stoji. Rastlina, ki nenadoma raste sama ob sebi, brez opore …
Ker te mogoče en malček poznam, bi lahko rekla, da si do tega vrha že priplezal. Fizična manifestacija tega postopka, odlepljanje od matične ‘baze’ je mala šala
Veliko teže je doseči to, da se v glavi začutimo kot polnokrvni človek s pretrgano popkovnico.
: ) sam tolk …