Pričakovanja…
Objavljeno 20.3. 2008 ob 13:41 avtor struna
Ideja o pisanju na to temo se mi je porodila ob preživljanju tega tedna… Z bendom se v soboto odpravljamo na Dunaj, kjer nas čaka polfinale tekmovanja Live Award. Vsi smo nestrpni, želimo si naprej v finale in kar je najpomembnejše, s sabo peljemo celo hordo naših fanov - kar 140 smo jih nabrali (beri 2 avtobusa - en dvonadstropni in en navadni). Jaz osebno v glavi doživljam trenutke, ko bo razglasitev in ne upam si pomislit, kaj se bo zgodilo, če dejansko pridemo naprej v finale (za nas bi to pomenil neverjeten uspeh seveda). Ko bo vseh 140 ljudi navalilo na nas, da nam čestita… JAO… To mora bit super filing.
Kaj pa ostala pričakovanja - recimo življenjska. Kaj je tisto, kar človek sledi v življenju? Je to cilj, mogoče želja…? Vsak ve zase. Jaz lahko rečem, da oboje. Mislim pa da ni cilja brez želje.
Dajte napisat v komentarje, kaj je vaša življenjska želja, cilj ali kakorkoli imenujete ali pojmujete vašo življenjsko pot.






23.3. 2008 ob 13:59
Uf ta bo težka. Glih sva se z Martinom pogovarjala, da mava trenutno še vse tako razvejano, kar se tiče šihta, da ne upava niti razmišljat o fiksnih ciljih. Sva oba mnenja, da pot šteje in ti lahko velikokrat spremeni sam cilj in se od nje lahko veliko naučiš. Kar se tiče naju, imava pa kar skupne cilje
Kar se tiče koncerta, meni je bil od vse do zdaj, the best, res. Ne štekam, kaj se grejo oni loleki zafustrirani :S Sabotaža?
23.3. 2008 ob 14:03
Temu se reče kuhinja… Sabotirali bi mi, če bi se slučajno kaj zgodilo članom žirije
Drugače pa ja.. Si mislim,da vaju z Martinom vodijo k istim ciljem. Sem vesel za vaju. Zelo… In seveda držim pesti,da se cilji izpolnijo.
23.3. 2008 ob 18:17
No, khm, ja, kuhinja, to sem mislila
V zadnjih dveh nočeh sem spala vsega skupaj 4 ure, mi n iza zamerit
Hvala za pozitivne misli. Naj tudi vaju vodijo do cilja
24.3. 2008 ob 14:38
Dunaj je bil ena nesramna kuhinja. Ampak - štejejo glasovi publike, oni bodo hodili na koncerte in oni so potencialni kupci albumov. Ne tričlanska komisija, ki, več kot očitno, nima pojma.
Kar se teče želja in ciljev… Hm, želja se na pol izpolnjuje, saj delam tisto, kar mi najbolj leži, kar me najbolj veseli, cilj je pa definitvno en - biti prepoznaven v tem, kar delam.
previsoko? we’ll see, life is full of surprises… 
26.3. 2008 ob 09:16
Cilji? Želje? Preveč jih je, da bi jih naštevala… Se mi pa zdi, da počasi plujem proti tistim, ki so mi res pomembne… Recimo, da mi postaja vse bolj jasno, kaj si želim od življenja.